Belokranjska pogača

Že vrsto let je tradicionalna spremljevalka nastopov in prireditev skupine FS Zeleni Jurij Črnomelj vsem dobro poznana belokranjska pogača.

S 3. 3. 2010 se je kot 4. v Sloveniji pridružila še trem slovenskim proizvodom, registriranim in zaščitenim na nivoju celotne Evrope, kar pomeni da sta zaščitena njen tradicionalni način priprave in sama receptura (UREDBA KOMISIJE (EU) št. 182/2010 z dne 3. marca 2010 o registraciji imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti (Belokranjska pogača (ZTP))).

Kot tradicionalna ljudska jed se je Belokranjska pogača pekla v vsaki hiši kjer so bili doma ljudje, ki so si vsakodnevni kruh služili zunaj na njivi, polju, v gozdu, kakor tudi drugje. Iz tega dejstva izhaja tudi pomen posipa – grobe soli in kumine. Groba sol naj bi fizičnim delavcem dajala moč (vemo da s potenjem izgubljamo elektrolite, izguba le-teh pa vodi v slabše psihofizično počutje), kumina pa blagodejno vplivala na prebavo (pogača se je jedla sveža in topla). Naj omenimo še, da se je kot »čopič« za namaz jajca v starih časih uporabljajo kokošje perje.

Skozi leta se je pojavilo več »Belokranjskih pogač«, ki pa to seveda niso. Nekateri v samo testo dodajo smetano ali jogurt, tudi sam posip je v veliki večini drugačen od tradicionalnega. Tako na pogačah najdemo raznorazna semena, vsem pa grejo najbolj v slast pogače s špehom, šunko in sirom.

Recepti se tako med seboj razlikujejo, FS Zeleni Jurij pa objavlja zaščiten recept za pristno Belokranjsko pogačo, ki ga lahko najdete tudi v UL RS.

Surovine za pripravo belokranjske pogače so:
– 50 dag mehke bele moke,
– 3 dcl mlačne vode,
– 2 kavni žlički soli,
– 20 g kvasa,
– 1 ščepec kumine,
– 1 celo jajce,
– pol žličke sladkorja.

Kvasni nastavek:
V 0,5 dcl mlačne vode zdrobimo 20g kvasa, dodamo pol žličke sladkorja in tri žličke bele moke.

Testo:
V večjo posodo presejemo preostanek bele moke, dodamo 2 kavni žlički soli ter kvasni nastavek in preostalo količino mlačne vode. Zmes mesimo (gnetemo) 8-10 minut oziroma toliko časa, da dobimo gladko ne pretrdo testo, ki se ne sme prijemati rok. Testo je nato najbolje položiti v pehar in pokriti s krpo da vzhaja dokler se njegov volumen ne poveča za dvakrat (testo lahko ostane tudi v posodi v kateri se je mesilo).
Vzhajano testo nato položimo na namaščen pekač (op.a. – uporabi se lahko olje ali mast, z mastjo je veliko boljša) in ga z rokami raztegnemo v okroglo obliko premera 30 cm. Pri tem gledamo na to, da je debelina testa na sredini 1-2 cm, proti robu pa se debelina zmanjšuje (pečena pogača je tako debela 3-4 cm na sredini in 1-2 cm na robu). Rob pogače se ne sme dotikati roba pekača.
Po testu se do pekača zarežejo vzporedne črte (le-te naj bodo glede na rob pekača poševne in ne pravokotne), pri čemer se izogibajte uporabi noža, ter uporabite ravno lopatko in črte naredite s pritiskanjem v testo.

Premaz in posip:
V skodelici vbijemo jajce in ga stepemo, mu dodamo ščep kumine in premažemo testo. Na koncu vse posipamo še z grobo mleto morsko soljo.

Pečenje:
Pečico predhodno ogrejemo na 220° C in pečemo pogačo 20-25 minut, oziroma do svetlo rjave barve.

Belokranjsko pogačo ponudite še toplo in je nikar ne režite, saj se tradicionalno lomi po poševno zarezanih črtah.

Kot že omenjeno so pri peki pogač možne modifikacije, tako lahko pogačo prvo premažemo z jajcem in nato posipamo z grobo mleto soljo in količino kumine ali semen po želji. Pri delanju pogače s špehom in/ali sirom pa le-tega položimo na vsak kvadratek.

Člani FS Zeleni Jurij vam želimo dober tek in na zdravje ob kapljici rujnega vinca, ki se odlično poda k »frišno spečeni belokranjski pogači« :).